Besedilo oziroma besede prevedemo iz enega jezika v drug jezik, temu pravimo prevajanje. Prevodoslovje je pa veda, ki se ukvarja s prevajanjem. Prevajalec, to je oseba, ki opravlja prevajanje, oziroma oseba, ki prevaja.
Besedila, ki prevajamo.
Samo besedilo je lahko v pisni ali ustni obliki. Prevajanje pisnih besedil se imenuje pisno prevajanje, če pa prevajamo ustna besedila, pravimo temu prevajanju tolmačenje. Pisnemu prevajalcu pravimo prevajalec, ustnemu prevajalcu pa pravimo tolmač.
Obe vrsti prevajana delimo v več skupin. Ustno prevajanje lahko razdelimo na; simultano prevajanje, konsekutivno, telefonsko, konferenčno, šepetanje in še kakšno skupino bi lahko zapisali. Največkrat se uporablja simultano in konsekutivno. Med tema dvema vrstama obstaja bistvena razlika. Pri simultanem prevajanju poteka prevajanje z zelo kratkim, nekaj sekundnim zamikom, potrebujemo slušalke in še poseben prostor v katerem sta dva prevajalca oziroma dva tolmača. Konsekutivno prevajanje poteka takrat, ko se govorec ustavi in poteka v istem prostoru. Tolmač in govorec ponavadi sedita skupaj.
Veliko je prevajanja v pisni obliki in tudi ta način je razdeljen na več skupin. Najmanj zahtevni so prevodi splošnih besedil. Veliko več izkušenj pri prevajanju potrebuje prevajalec za prevajanje strokovnih besedil in literarnih besedil. Strokovna besedila se zopet delijo na posamezne podskupine; pravo, ekonomija, medicina, strojništvo in tako naprej. Literarnega prevajanja je pa priporočljivo, da se lotijo prevajalci, ki so še sami pisci.
Omeniti moramo še en način prevajanja, pravimo mu strojno prevajanje. Tu računalniški program sam, brez pomoči človeka, analizira besedilo in ga prevede. Je pa nujno potrebno ta prevod popraviti in urediti. Strojnemu prevajanju ne smemo stoprocentno zaupati. Tako zagotovimo, da so strojni prevodi tudi kvalitetno narejeni. Je pa to prevajanje priporočljivo samo za zelo nezahtevna besedila.