Razdelitev dnevne sobe

Takole bo letos, si kar živo predstavljam. V kotu dnevne sobe je temen kotiček. Ta ostane za našo štirinožno mrcino, čivaviko Kiko. Potem je nekaj dnevne sobe namenjeno otrokom, natančneje dvema pupikama, tli in dve leti, pa enemu pubecu, eno leto. En že najstnik se pridruži odraslim osebkom in ga v ta del dnevne sobe ne moremo več šteti. Ker je najmlajša populacija tudi najbolj živahna in se ji more nonstop nekaj dogajat, si lahko mislite, koliko dnevne sobe sploh ostane odrasli populaciji. Zato je najbolje, da mi zavzamemo kar kuhinjo z jedilnico, pa je. Dobra stran tega je tudi ta, da lahko pripravim hrano le delno, ostalo dokončamo kar skupaj. Mešamo, nabadamo na palčke, razdeljujemo po krožničkih in skodelicah – prijetno s koristnim. Veliko šal in smeha je na ta račun. Seveda, kako ne bi bilo. Medtem, ko je iz dnevne sobe slišati smeh in vreščanje, cviljenje in malo joka, iz kuhinje ne prihajajo dosti drugačni zvoki. Ko končno sedemo za mizo, pa se iz najtemnejšega kota dnevne sobe primakne k mizi še kosmatinka, ki čaka, da bo komu kaj padlo na tla. Seveda pade, ker imamo za mizo tudi radodarne malčke. Še posebej radodaren je najmlajši, ki se trudi z malimi prstki sam stlačiti kaj v usta. Včasih uspe, pogosto pa se vsaj ščepec izmuzne na tla. Tako smo vsi zadovoljni in božič je to, kar mora biti – družina, ki skupaj uživa praznik.