Trenutno na mizi: novoletne voščilnice, v njih napisani novoletni verzi, škarje, lepilo, prenosni računalnik, 2 uri stari makaroni in še kaj. Prišel sem domov in se odločil napisati voščilnice svojim najdražjim, zraven pojesti kosilo in še najti ideje za novoletna oz. pozna božična darila.
Seveda moja nerealna misel, da bo vse skupaj trajalo pol ure nima smisla. Pol ure potrebujem samo da skuham makarone in še pol ure da v shrambi najdem omako. Medtem, ko se makaroni kuhajo si pripravim računalnik in v google vpišem »verzi novo leto«. Odprem prvi zadetek in v obraz mi skoči cel kup groznih verzov. Morda 1 dokaj primeren, a mi ni všeč. Ko končno najdem primernega, vzamem voščilnice in se spravim k pisanju. Po skoraj eni uri mi uspe spisati vse, a problem se znova pojavi ker seveda od nikogar nimam naslova. 15 let nisem poslal voščilnice, niti računa nobenemu od prijateljev. Vse kar imam so njihove telefonske številke, zato bodo pač voščilnice zaenkrat ostale na mestu kjer so. Dokler ne dobim naslovov ali pa prijateljev ne srečam osebno.
Po tem sledi še izbira pravega darila za domače. Žena je omenjala, da si želi Shi**** masaže. Seveda sam nevem kaj je to, zato se na z računalnikom začne raziskovanje po googlu. Med prvimi zadetki za besedo Shiatsu masaža kaj kmalu najdem opis o neki japonski masaži, ki je proporočljiva proti stresu, bolečinam pa tudi za sprostitev, tako, da bom ugodil njeni želji in kupil to. Otroci letos dobijo Lego kocke, saj so že dovolj veliki in ni skrbi, da jih pojejo.