Pred mnogimi leti sva s prijateljem ustanavljala društvo in raziskovala birokracijo, ki se skriva pri postopkih registracije društva. Spomnim se, da je bil najin glavni namen služenje denarja, vendar so naju organi na občini prizemljili, ko so nama razložili, da se društvo ne sme ukvarjati s pridobitno dejavnostjo in, da so temu namenjene gospodarske družbe. Društvo sicer lahko posluje vendar samo pod določenimi pogoji in nekako samo za lastne potrebe. Nekako tako je napisan zakon, nikakor pa se društvo ne sme načrtno ukvarjati z ustvarjanjem dobička. Naslednja večja stvar, ki jo je dobro vedeti pri ustanovitvi društva je društveni statut. Vsako uradno registrirano društvo potrebuje svoj statut, ki ga morajo podpreti organi društva in nazadnje še občinska komisija. Glede na to, da društvo potrebuje organe, ki bodo društvo vodili boste potrebovali kaj nekaj enako misličih prijateljev, da boste lahko sploh podali vlogo za registracijo.
Društvo potrebuje predsednika, nadzornike, blagajnika, podpredsednika, tajnika in še bi lahko naštevali. Vsi ti člani morajo biti izvoljeni na ustanovnem sestanku in tudi navedeni pri registraciji društva. Na koncu potrebujete še društveni žig s katerim boste uradno ožigosali vso društveno dokumentacijo. Najboljše, da si pri sestavi statuta pomagate z kakšnim statutom, ki je bil na občini že uspešno potrjen. Obstajajo pa tudi točna navodila kako naj bo sestavljen in kaj mora vsebovati društveni statut. Na koncu boste morali statut skupaj z ostalimi dokumenti vložit na občini in čakati na odobritev in vpis v register društev. Ne bodite presenečeni, če vam bodo vlogo prvič zavrnili. Pozabiti pa ne smete tudi na to, da boste morali na letni ravni oddajati tudi poročila za davčno upravo in v koliko tega ne boste počeli sami boste imeli imeli nekaj stroškov s z računovodstvom.